Pedagogika
Predšolska pedagogika
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Predšolska pedagogika
2. Šifra predmeta
3. Nosilka predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število KT : 6
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
predavanja (P) | 30 | 1 | učitelj |
seminarske vaje (SV) | 45 | 1,5 | sodelavec |
SKUPAJ | 75 | 2,5 |
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
Seminarska naloga (SN) | 45 | 1,5 |
študij literature in virov (ŠL) | 30 | 1 |
Izpit in priprava nanj (PI) | 30 | 1 |
SKUPAJ | 105 | 3,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- brez pogojev
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
- Študent/-ka spoznava in razume osnovne pedagoške koncepte, njihov razvoj ter družbene zakonitosti razvoja in delovanja na področju predšolske vzgoje.
- Študent/-ka spozna in razume vlogo družine in vlogo organizirane predšolske vzgoje v preteklosti in sodobnosti
- Študent/-ka razume teoretske osnove različnih pedagoških idej, jih zna kritično ovrednotiti in jih prepozna v neposredni praksi <
Splošne kompetence:
- Razumevanje osnovnih znanstvenih konceptov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in iskanju zakonitosti družbenega razvoja in njihovega vpliva na predšolsko vzgojo in izobraževanje.
- Razvijanje zmožnosti sodelovanja, delovanja v skupinah za razreševanje določene naloge.
- Razvijanje kritičnega mišljenja, refleksije in avtonomije.
Predmetno-specifične kompetence:
- Poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji predšolske vzgoje
- Razumevanje družbenih in znanstvenih temeljev predšolske pedagogike in njihovega vpliva na njeno spreminjanje skozi čas
- Poznavanje in razumevanje osnovnih pedagoških konceptov, ki zaznamujejo sodobne pristope k predšolski vzgoji in izobraževanju
- Poznavanje in razumevanje profesionalne vloge vrtca in pedagoških delavcev v njem
- Razumevanje vloge družine in odnosov med družino in predšolsko institucijo
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
- Predšolska pedagogika kot znanstvena disciplina in njene naloge; Odnos predšolske pedagogike z drugimi znanostmi;
- Vrste predšolske pedagogike glede na mesto izvajanja; Vloga družine v predšolskem obdobju; Odnosi med družinsko in organizirano predšolsko vzgojo; Programi organizirane predšolske vzgoje; Vrtec kot institucija za predšolske otroke (organizacijska in poslovna struktura); Prehod v vrtec in osnovno šolo. Kontinuiteta.
- Družbene spremembe kot osnova sprememb v predšolski vzgoji
- Osnovne teorije razvoja kot osnova predšolskih programov in pristopov k predšolski vzgoji.
- Razvoj modelov institucionalne predšolske vzgoje (Intuitivno- humanistični, prve znanstvene zasnove modelov, obdobje dozorevanja; obdobje zastoja; obdobje razcveta). Pregled najpomembnejših modelov :Oberlin, Owen, Froebel; Progresivna pedagogika in Dewey, Montessori, Mc Millan, Decroly, Sovjetske pedagogika, Waldorfska pedagogika, Behavioristični modeli, Konstruktivistični modeli, Head Start, Open Education, Regio Emilia)
- Sodobni tokovi v organizirani predšolski pedagogiki; Spremembe v družbi in njihov vpliv na sodobne cilje predšolske vzgoje; Pojav zagovorništva, otrokove pravice in potrebe v predšolski vzgoji; Demokratizacija odnosov med udeleženci v vzgojnem procesu; Participacija otrok, staršev, skupnosti; Vpliv študij o delovanju možganov na razumevanje otrokovega razvoja in učenja ter predšolsko pedagogiko; Starostna, individualna in kulturna primernost; Socialno-kulturna teorija razvoja in učenja in njen vpliv na razumevanje učenja predšolskih otrok; teorija multiplih inteligenc in teorija obogatenega okolja in njihov vpliv na predšolsko pedagogiko;
- Sodelovanje z družinami
- Učenje v predšolskem obdobju; Uresničevanje razvojne, individualne in kulturne primernosti; Kurikulum; Komunikacija in interakcija z otroci; Aktivno in smiselno učenje; Opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja; Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; Načini sledenja otrokovemu razvoju; Povezovanje opazovanja in sledenja otrokovega razvoja z načrtovanjem; Oblikovanje učnega okolja za učenje
- Vloga vzgojitelja v sodobnih pristopih ( organizator, opazovalec, načrtovalec, spodbujevalec in olajševalec učenja, model); Timsko delo v vrtcu (oblikovanje strokovnega tima, vloge v timu, učinkovito delo v timu)
- Kakovost organizirane predšolske vzgoje; procesni in strukturni indikatorji kakovosti ; Zagotavljanje kakovosti
- Inkluzivna vzgoja; Vzgoja za socialno pravičnost, osnovni principi(ideja, cilj, osnovni principi);
18. Literatura:
- Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Center za kulturološke razsikave pri Pedagoškem inštitutu in Društvo za kulturološke raziskave, Ljubljana
- Batistič Zorec, M. (1997). Proces in cilji kurikularne prenove. V: Zbornik: Kurikularna prenova, NKS, Ljubljana, str. 178-182
- Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
- Bergant, M. (1994). Socializacija-proces posameznikovega učlovečenja.
- V: Nove teme pedagoške sociologije in sociologija reforme šolstva. Znanstveni inštitut FF, Ljubljana, str. 15-37.
- Bratanić, M. (1990). Mikropedagogija. Zagreb: Školska knjiga.
- Children's Resources International in Open society Institute. (2004). Povezanost sledenja razvoja otrok in učenja: dejavnosti v oddelkih za otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
- Daniels, E. R. in Stafford, K. (2003).Oblikovanje inkluzivnih oddelkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
- Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
- Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K. B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
- Izhodišča kurikularne prenove (1996) Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad republike Slovenije za šolstvo.
- Stokes Szanton, E. (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
- Vonta, T. (1995). Otrok na prehodu iz vrtca v šolo. V: Problemi in rešitve zgodnejšega všolanja otrok. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 65-85.
- Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V: Državljanski forum. Družina-šola. Družina, Ljubljana: Pedagoški inštitut.
- Vonta, T. (2005). Konceptualizacija profesionalnega razvoja strokovnih in vodstvenih delavcev vrtcev in šol. V: Vonta, Medved Udovič, ur. . Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales, str. 57-81.
- Vonta, T. (2005). Teoretična in metodološka zasnova projekta »partnerstvo med vrtci/šolami in fakulteto. V: Vonta, Medved Udovič, ur. . Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales, str. 11-22.
- Seznam literature se vsako leto aktualizira. Z literaturo za izdelavo seminarjev bodo študentje seznanjeni na seminarjih.
19. Predvideni študijski dosežki:*
Znanje in razumevanje:
- Pozna osnovne teoretične koncepte na katerih gradi predšolska pedagogika in razume razlike med njimi
- Študent/-ka skozi zgodovinski razvoj pedagoških idej spozna, razume in upošteva osnovne pedagoške koncepte ter ključne dejavnike, ki vplivajo na njihovo spreminjanje
- Pozna pomen družinske vzgoje in organizirane predšolske vzgoje, razume in upošteva odnose med njima
- Pozna sodobne tokove v predšolski pedagogiki
- Pozna in razume temeljne značilnosti profesionalcev na predšolskem področju in pričakovanja v odnosu do njih
Uporaba:
- Sposoben/-na bo kritično analizirati strokovni tekst in identificirati osnovne pedagoške koncepte v njem
- Sposoben/-na razmišljati in logično povezati družbene in strokovne faktorje, ki vplivajo na pedagoške koncepte in jih verbalizirati oziroma zapisati
- Sposoben/-na analizirati prakso z vidika pedagoških konceptov
- Zna sodelovati v malih skupinah in prevzema vloge v timu z odgovornostjo in z uporabo strokovnih argumentov in konceptov
- Zna oblikovati kritične zapise o prebranem strokovnem tekstu ali opazovani praksi in pri tem išče in uporablja strokovne dokaze in argumente za svoje mnenje
Refleksija:
- Zmožen/-na je kritično ovrednoti svojo vlogo v skupini kolegov.
- Zmožen/-na je kritično ovrednotiti prakso s strokovnimi argumenti, ki temeljijo na zbranih dokazih v praksi in poznavanju teoretskih osnov.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v malih skupinah, individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje. Sistem temelji na ERR (evokacija, realizacija, refleksija). Pri tem bomo uporabljali naslednje tehnike: delov v paru; v krogu naokrog; eden ostane - trije iščejo; analiza pomenskih značilnosti; INSERT; KWL; T-tabela; akademska diskusija; koti; Mini predavanja, kategorizacija; premešani stavki; kooperativno učenje; iskrenja-brainstorming; razumevanje s predvidevanjem; ogled; svinčnik v sredini; delov mreži, sestavljanka, konstruktivno poslušanje, avtorski stol; konckanje ipd.
21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pisni izpit. Pisni izpit obsega pisne odgovore na 5 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša do 15 % celotne ocene oziroma skupaj 75 % točk. 25 % točk končne ocene pa prinaša uspešna prezentacija seminarskega dela v kateri študent/-ka pokaže poznavanje interaktivnih oblik dela. Študent/-ka je na začetku leta seznanjen/-a s kriteriji za ocenjevanje, ki se nanašajo na primernost zbranega materiala, sistem urejanja, stopnjo refleksije. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Flip chart papir-najmanj 10 pol na enega študenta, flomastri- po en paket osnovnih 4 barv na 6 študentov; škarje, selotejp – po en komad na 6 študentov, video ali DVD diski, nekaj osnovnih igrač, vrvice, odpadni material ipd.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
- 1 habilitiran visokošolski učitelj in
- 1 habilitiran visokošolski sodelavec
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov
- Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
- Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
- Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
- Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili PeF.
Učni načrt pripravilI: doc. dr. Tatjana Vonta, asist. mag. Sonja Rutar
Novice
9. jan. | Novice
Praznični inkluzivni ples
Ob zaključku leta 2024 je na UP Pedagoški fakulteti potekal praznični inkluzivni ples, ki so ga v okviru projekta Erasmus+ FutureIDEA izvedli visokošolski učitelji in sodelavci izr. prof. dr. Vanja Kiswarday, asist. Maja Rejc in mag. Vid Lenard.
6. jan. | Novice
LIKOVNO OBARVANA DOBRODELNA AKCIJA »Barve so moje misli, čopič so moje besede, platno so moji spomini«
Namen akcije je zbrati čim več akrilnih in akvarelnih barv, lesenih barvic, slikarskih platen, risalnih listov in čopičev, ki bodo podarjeni domovom za starejše po Sloveniji.
Dogodki
17. jan. - 18. jan. | Dogodek Koper