Predšolska vzgoja

Glasbeni jezik

 
Splošne informacije:

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Glasbeni jezik

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

/

/

Individualne vaje =30

*45

3

Od 10% do 50% KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

*projetkna naloga (portfolio) 15 ur = 0,5 KT; študij literature 15 ur = 0,5 KT; priprava na ustni izpit in izpit 15 ur = 0,5 KT

Nosilec predmeta:

izr. prof. dr. Bogdana Borota

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Razvite elementarne glasbene sposobnosti.

 

Vsebina:

Predmet študente aktivno uvaja v ustvarjanje, izvajanje, poslušanje, vrednotenje ter branje in pisanje glasbe. Ob izbranem repertoarju (poudarek je na pevski in instrumentalni literaturi za otroke) poglabljajo razumevanje zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi. Spoznavajo nekatere slogovne značilnosti umetnostnih stilov in zvrsti ter značilnosti našega glasbeno – kulturnega okolja.

Petje

  • delovanje in higiena govorno-pevskega organa;
  • osnove vokalne tehnike in dojemanje intonacije;
  • doživljajsko petje ljudskih in umetnih pesmi;
  • petje ob lastni spremljavi.

Instrumentalno izvajanje

  • tehnika igranja na lastna, ljudska in improvizirana glasbila ter na Orffove inštrumente;
  • urjenje tehnike igranja na kljunasto flavto;
  • osnove klavirske igre.

Taktiranje in dirigiranje

  • taktiranje, dirigiranje.

Glasbeni jezik in oblikoslovje v glasbi

  • zvočni pojavi in glasbene prvine,
  • razumevanje in uporaba glasbenih zapisov;
  • sozvočja, harmonska sosledja in kadence;
  • oblikovni elementi glasbe in pesemska oblika;
  • uporaba enostavnih računalniških okolij za glasbeno notacijo in učenje glasbe.

Analiza pevske literature za otroke

  • značilnosti ljudske in umetne pesmi za otroke;
  • motivična in oblikovna analiza pesmi;
  • umetniška vrednost pesmi in elementi interpretacije.

 

Temeljni literatura in viri:

Osnovna literatura:

  • Borota, B. (2011). Poglavja iz teorije glasbe in oblikoslovja. Koper, UP PEF.
  • Nograšek, M., Virant Iršič, K. (2005). Piške sem pasla. Ljubljana, DZS.
  • Voglar, M. (2005). Majhna sem bila. Ljubljana, DZS.
  • Kvartič, E. (2010). Začetnica za klavir. Ljubljana, DZS.
  • Monkemeyer, H. (2006): Das Spiel auf der Sopran Blockflote. Celle: Edition Moeck.

Dopolnilna literatura:

  • Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Orff, C. (1985). Schulwerk. Mainz: Schott.
  • Računalniški programi za notacijo in teorijo glasbe.
  • Izbrane muzikalije.

Dodatna literatura:

  • Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana, DZS.
  • Mihelčič, P. (2006). Teorija glasbe. Ljubljana, DZS.
  • Zvočni posnetki ljudskih in otroških pesmi.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študent/-ka se usposablja za samostojno poustvarjanje glasbe, tako da glasbo posluša, izvaja, ustvarja, analizira in vrednoti. Ob tem si razvija glasbene spretnosti in miselne predstave ter usvaja zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi. Vzpostavlja kritičen odnos do glasbene literature in produkcije ter ohranja estetsko senzibilnost.

Splošne kompetence:

  • poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in učnega načrta za prvi razred devetletne OŠ;
  • razumevanje in komuniciranje v glasbenem jeziku;
  • vključevanje znanja, tehnologije in informacij pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti izvajanja in s tem doseganje večje kakovosti izvajanja kurikula za vrtce in učnega načrta za prvi razred devetletne OŠ;
  • razvijanje glasbene senzibilnosti in potrebe po aktivnem udejstvovanju v družbeno-kulturnem okolju;
  • usvajanje in poglabljanje tehnike igranja na glasbila;
  • razvijanje pevske tehnike, sposobnosti dojemanja intonacije in s tem večanje zmožnosti za poustvarjanje ljudske in umetne otroške pesmi;
  • pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj za analizo, izbiro in vrednotenje glasbene literature.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • poznajo in razumejo glasbene zapise s poudarkom na notnem zapisu;
  • poznajo elementarne zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi;
  • taktiranje in dirigiranje razumejo kot način usmerjanja glasbenega izvajanja in kot obliko neverbalne komunikacije z glasbenimi izvajalci.

Uporaba:

· poustvarjajo glasbene vsebine;

  • uporabljajo glasbene zapise;
  • uporabljajo računalniška okolja za notacijo, glasbo in komunikacijo;
  • analizirajo in vrednotijo glasbeno literaturo;
  • ustvarjajo glasbene vsebine po vzoru ljudske in umetne glasbe za otroke.

Refleksija:

  • študentje na osnovi pridobljenih strokovnih znanj kritično vrednotijo glasbo iz vidika namena in uporabnosti;
  • ozavestijo primere dobre prakse in učinkovite strategije sprotnih aktivnosti in učenja.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, individualno učenje in poučevanje, sodelovalno učenje in poučevanje, glasbene metode, delo z glasbenimi zapisi, e-učenje in poučevanje.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Sprotno opravljanje obveznosti in krajše pisne naloge (portfolijo). Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: kolokvij iz teorije glasbe in oblikoslovja (30% skupne ocene) ter kolokvij iz glasbenega izvajanja (70% skupne ocene). Pozitivno opravljen kolokvij iz teorije glasbe in oblikoslovja je pogoj za prijavo na kolokvij iz glasbenega izvajanja.

Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: kolokvij iz teorije glasbe (30% skupne ocene) ter kolokvij iz glasbenega izvajanja (70% skupne ocene). Pozitivno opravljen kolokvij iz teorije glasbe je pogoj za prijavo na kolokvij iz glasbenega izvajanja.

 

Reference nosilca:

  1. BOROTA, Bogdana. Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, 2010, letn. 15, št. 2, str. 6-14. [COBISS.SI-ID 3871959]
  2. BOROTA, Bogdana. Računalniško okolje ter glasbeni čas v igri in slikovnem zapisu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2006, zv. 7, str. 83-104. [COBISS.SI-ID 2182103]
  3. BOROTA, Bogdana. The impact of learning in the innovative computer environment musical image format, rhythm on musical achievements. V: VALENČIČ ZULJAN, Milena (ur.), VOGRINC, Janez (ur.). Facilitating effective student learning through teacher research and innovation. Ljubljana: Faculty of Education, 2010, str. 349-374, ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 3625431]
  4. BOROTA, Bogdana, GERŠAK, Vesna, KOROŠEC, Helena, MAJARON, Edi. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta, 2006. 144 str., ilustr. ISBN 961-6528-50-5. ISBN 978-961-6528-50-4. [COBISS.SI-ID 228891904]
  5. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje glasbenega razvoja otrok v slovenskih vrtcih z vidika prostopa Reggio Emilia. V: DEVJAK, Tatjana (ur.), BATISTIČ-ZOREC, Marcela (ur.), VOGRINC, Janez (ur.), SKUBIC, Darija (ur.), BERČNIK, Sanja (ur.). Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce : podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010, str. 275-289, tabele.
  6. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje v funkciji spremljanja otrokovega glasbenega razvoja. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2009, zv. 12, str. 5-19, tabele. [COBISS.SI-ID 3559639]

icon open book

Novice

7. mar. | Novice

Vabljeni k sodelovanju v dobrodelni kaciji: Sreča v očeh, ki pogreje srce

Sreča v očeh, ki pogreje srce je velikonočno obarvana dobrodelna akcija. Njen namen je z lepimi željami in pozitivnimi mislimi ob prihajajočih velikonočnih praznikih pričarati nasmeh na obrazu najstarejšim članom družbe, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po vsej Sloveniji.

3. mar. | Novice

Slovenija tudi na pobudo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem prvič obeležila Dan inkluzije!

V soboto, 1. marca 2025, smo v Sloveniji prvič obeležili Dan inkluzije, ki ga je decembra lani razglasila Vlada RS. Pobudnici tega pomembnega dneva sta Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, ki že vrsto let aktivno deluje na področju vključevanja in enakih možnosti za vse.

icon arrow more

Dogodki