Razredni pouk

Temeljni cilji programa so usmerjeni v razvijanje profesionalne pripravljenosti učitelja/-ice kot drugega učitelja/-ice za učenje in poučevanje vseh kurikularnih predmetov v 1. razredu v osnovni šoli. Poudarek izobraževanja učitelja/-ice je na sodobnih izhodiščih o pojmovanju pedagoških poklicev, za katere kandidati pridobijo tako akademsko izobrazbo kot poklicno kvalifikacijo. V visokošolskem študiju so tako poudarjene kompetence za opravljanje pedagoških poklicev v sodobni družbi, in sicer obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predmetnega) področja. Cilj le-tega je preizkušanje novih teoretičnih izhodišč tako pedagoško-psihološkega kot predmetnega področja v avtentičnem učnem okolju. Pri tem so poudarjeni splošno znanje, veščine in razumevanje, ki jih dosegamo z visokošolskim študijem, kot poznavanje in obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju v razmerju do posameznika in do družbe nasploh ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predmetnega) področja in discipline, na katerem bodo strokovno delovali (vzgajali, poučevali, svetovali ipd.).

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje

• obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja, učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev, in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje, razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
• prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
• učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
• razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
• razvijanje socialnih veščin učencev,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
• oblikovanje jasnih pravil, povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
• oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
• uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla ter drugih osebnih okoliščin,
• zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje.

 
b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

• dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
• uspešnem načrtovanju in upravljanju časa,
• obvladovanju organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
• učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora,
• sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

• poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka,
• uporaba specialnopedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami,
• prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev,
• poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje,
• razumevanje in uporaba strokovnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole,
• estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih,
• poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, (tujega jezika) in zmožnost medpredmetnega povezovanja,
• razumevanje in uporaba specialnodidaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole,
• zmožnosti uporabe širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev,
• pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine,
• sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje …),
• ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov.

V univerzitetni študijski program Razredni pouk se lahko vpiše:

a)    kdor je opravil splošno maturo;

b)    kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c)  kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Tuji državljani, ki se vpisujejo v študijski program, morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na Skupni evropski jezikovni okvir Sveta Evrope (SEJO) z ustreznim dokazilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v slovenskem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

V primeru, da kandidat ob prijavi izbere smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom, mora izkazovati znanje italijanskega jezika. Kandidat znanje italijanskega jezika izkazuje z: 

• zaključeno osnovno in srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom ali opravljenim preizkusom znanja italijanskega jezika na ravni C1, kot jo določa Skupni evropski jezikovni okvir Sveta Evrope (SEJO)..

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu     70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku                                                         30 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi                                          40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku                                               30 % točk,
• uspeh pri izbranem predmetu splošne mature                  30 % točk.

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa prve stopnje Razredni pouk doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnihprimerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. V izjemnihprimerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 4. letnik.

Pogoj za vpis v 4. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega in drugega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT tretjega letnika študijskega programa. V izjemnihprimerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 4. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz tretjega letnika.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Razredni pouk vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega dodiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:

- ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in

- med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom    v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

•  primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,

•  neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Razredni pouk.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Razredni pouk.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Za poučevanje od 1. do 5. razreda osnovne šole je ustrezna izobrazba zaključen magistrski študijski program 2. stopnje Razredni pouk.