Razredni pouk

Slovenski jezik 1

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

1,5

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj /sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

60

2

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • - vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • Študent/-ka opazuje in spoznava ustroj slovenskega knjižnega jezika kot sredstva sporazumevanja.
  • Spoznava ravninsko zgradbo jezikovnega sestava, razmerje med jezikom in zunajezikovno stvarnostjo ter ustrezna področja preučevanja jezika.
  • Opazuje in spoznava dejavnike in potek jezikovnega sporazumevanja; na ta način poglablja zmožnost tvorjenja in razumevanja povedi ter se usposablja za tvorjenje jasnih besedil in za njihovo sprejemanje.
  • Opazuje in spoznava slovnične in slovarske prvine in zakonitosti slovenskega knjižnega jezika; tako poglablja svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajuje svojo slovnično, slovarsko in pravopisno zmožnost. Ob študiju zgradbe slovenskega knjižnega jezika se seznanja s temeljno strokovno literaturo; usposablja se za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za poznejše jezikovno samoizobraževanje.
  • Razvija kritično razmerje do obravnavanih jezikovnih in jezikoslovnih pojavov.
  • Uvaja se v raziskovanje slovenskega jezika.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razumevanje ustroja slovenskega knjižnega jezika in njegovih zakonitosti.
  • Razvijanje pragmatične, slovnične, slovarske in pravopisne zmožnosti ter usposabljanje za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov kot osnovo za jezikovno samoizobraževanje in raziskovanje jezika.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Ravninska zgradba jezikovnega sistema; področja preučevanja jezika: zunanje in notranje jezikoslovje.
  • Dejavniki in potek jezikovnega sporazumevanja. Govorna dejanja.
  • Skladnja slovenskega knjižnega jezika: vloga skladnje pri upovedovanju, pomenska podstava povedi; stavek, stavčni členi; eno- in večstavčna poved. S skladnjo povezana pravopisna vprašanja (ločila).
  • Oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika: besedne vrste v razmerju do stavčnih členov; oblikoslovne kategorije; morfem; oblikoslovna paradigmatika; slogovna vrednost oblikoslovnih prvin. Z oblikoslovjem povezana pravopisna vprašanja.
  • Besedoslovje slovenskega knjižnega jezika: besedno pomenoslovje (referenca in razmerje predmet-pojem-izraz; razmerja med pomeni; pomen in smisel), slogovna vrednost besed, osnove besedotvorja, osnove frazeologije. Z besedoslovjem povezana pravopisna vprašanja. Oblikoslovne, skladenjske, pomenske in slogovne lastnosti besede v enojezičnem slovarju (razlagalnem, pravopisnem): aktivna raba in raziskovanje slovarja. Elektronski mediji.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Kaučič-Baša, Majda (2007): Beseda in slovar. Skripta. Koper: PEF.
  • Kaučič-Baša, Majda (2001): Slovenski šolski slovar v zamisli Petra Weissa. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11. Slovenski slavistični kongres v Kopru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 189-192.
  • Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.).
  • Toporišič, Jože (1998): Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja. (Izbrana
  • poglavja.).
  • Toporišič, Jože (1982): Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. (Izbrana poglavja.)
  • Slovar slovenskega knjižnega jezika.
  • Slovenski pravopis.


b. Dopolnilna literatura:

  • Križaj Ortar, Martina, Bešter, Marja idr. (1999-2002): Na pragu besedila 1-4. Ljubljana: Rokus.


c. Dodatna literatura:

  • Kranjc, Simona (2006): Poglavja iz skladnje otroškega govora.
  • Kunst-Gnamuš, Olga (1992): Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS.
  • Weiss, Peter (2001): Slovenski šolski slovar. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11. Slovenski slavistični kongres v Kopru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 183-188.


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

  • razume ravninsko zgradbo jezikovnega sistema;
  • pozna in ustrezno navaja temeljne pojme naslednjih poglavij slovenskega jezikoslovja: pragmatike, skladnje, oblikoslovja, besedoslovja;
  • razume konkretna vprašanja slovenske knjižne norme.


b. Uporaba:

  • jezikovna zmožnost v skladu z obravnavano snovjo;
  • usposobljenost za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za jezikovno samoizobraževanje;
  • sposobnost uporabe pri predmetu pridobljenih znanj pri poučevanju;
  • usposobljenost je za samostojno raziskovanje nekaterih problemov slovenščine v šolski praksi.


c. Refleksija:

  • zmožnost za presojo lastne strokovne usposobljenosti za poučevanje slovenskega jezika;
  • zmožnost za presojo skladnosti med učnim načrtom za jezikovni pouk in njegovo izpeljavo pri poučevanju;
  • na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zmožnost za presojo strokovne vsebine osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

a. Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja.
  • Delo v manjših skupinah.
  • Samostojno delo študentov.


b. Metode dela:

  • Razlaga.
  • Pogovor/ razprava.
  • Delo z besedilom in z videoposnetkom.
  • Preučevanje primera.


21. Načini preverjanja znanja:

  • Pisni kolokvij in izpit, ki sestoji iz pisnega jezikovno-jezikoslovnega testa (kritična presoja in teoretična utemeljitev praktičnih zgledov) in ustnega dela.
  • Seminarski referat.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • projektor LCD, grafoskop;
  • knjižna in elektronska verzija jezikovnih priročnikov,
  • dostop do besedilnih korpusov Beseda ali FIDA.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj,
  • 1 habilitirani visokošolski sodelavec.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.

Učni načrt sestavila: izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša.

icon open book

Novice

9. jan. | Novice

Praznični inkluzivni ples

Ob zaključku leta 2024 je na UP Pedagoški fakulteti potekal praznični inkluzivni ples, ki so ga v okviru projekta Erasmus+ FutureIDEA izvedli visokošolski učitelji in sodelavci izr. prof. dr. Vanja Kiswarday, asist. Maja Rejc in mag. Vid Lenard.

6. jan. | Novice

LIKOVNO OBARVANA DOBRODELNA AKCIJA »Barve so moje misli, čopič so moje besede, platno so moji spomini«

Namen akcije je zbrati čim več akrilnih in akvarelnih barv, lesenih barvic, slikarskih platen, risalnih listov in čopičev, ki bodo podarjeni domovom za starejše po Sloveniji.

icon arrow more

Dogodki

17. jan. - 18. jan. | Dogodek Koper

UP PEF na Informativi

icon arrow more