UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Naravoslovje 2

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Razredni pouk, 1. stopnja

/

2.

4.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmetacode:

Predavanja

Seminar

Vaje

Klinične vaje

Druge oblike študija

Samost. delo

ECTS

50 ur

10 ur

LV 30 ur,

TV 15 ur

/

/

135 ur

8

Nosilec predmeta:

doc. dr. Nives Kovač, doc. dr. Tomaž Kranjc

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

Vsebina:

Fizikalne vsebine:

• Naravoslovna metoda (opazovanje-poskusi, hipoteza, model, teorija). Osnovni operacijski postopki (razvrščanje, urejanje in prirejanje, kriteriji za te operacije; operacijsko določevanje lastnosti).
• Količine, spremenljivke, konstante; kvalitativne, semikvantitatvine, kvantitativne spremenljivke; odvisne in neodvisne spremenljivke. Osnovni operacijski postopki: merjenje, grafične in druge predstavitve.
• Merjenja; merilni postopki in merilni instrumenti. Osnovne fizikalne količine in osnovne enote. Izpeljane količine in izpeljane enote.
• Gibanje: opisovanje gibanj, lega, hitrost, pospešek. Vzroki za gibanja in vplivi na gibanja; sile. Gibanje v vodi in v zraku. Energija in njene spremembe.
• Tekočine; gostota, tlak in vzgon. Plavanje in potapljanje. Tlačne razlike in snovni tokovi. Energijske pretvorbe pri tokovih.
• Valovanje: nihanje in valovanje, širjenje valovanja, širjenje in odboj, uklon in interferenca. Energijske pretvorbe pri valovanju.
• Zvok: zvočni viri, sprejemniki zvoka, posredniki zvoka—širjenje zvoka po snoveh. Lastnosti zvoka. Uho. Glasbila.
• Termodinamika: toplota in temperatura, segrevanje-ohlajanje. Toplotni stroji, hladilniki in toplotne črpalke. Prenos toplote, toplotna prevodnost. Vzdrževanje telesne temperature, hrana kot gorivo.
• Električno in magnetno polje; električni naboj, električni tok in viri napetosti; učinki električnega toka. Elektromotor in generator. Električna energija in električno delo.
• Svetloba: viri svetlobe, lastnosti svetlobe; sence; odboj in lom. Preprosti optični instrumenti: zrcala in leče; oko.
• Barve; mešanje barvil in mešanje svetlobnih curkov.
• Bližnje vesolje. Izmenjava dneva in noči, letni časi, lunine mene, mrki. Uporaba zvezdne karte; orientacija na nebu.
• Vreme; vremenski pojavi, »vremenska hišica«.

Kemijske vsebine:

• Snovi: vrste, agregatna stanja, zgradba.
• Zmesi, metode ločevanja zmesi; Spojine, elementi in periodni sistem.
• Principi kemijske vezi in lastnosti spojin.
• Fizikalne in kemijske spremembe; Kemijske enačbe in kemijske reakcije; Gorenje.
• Raztopine, Kisline, baze, nevtralizacija.
• Pregled organskih spojin (poudarek na vsebinah: lipidi, ogljikovi hidrati, beljakovine).
• Izbrana poglavja kemije okolja: Ozračje: sestava, lastnosti, onesnaževanje, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja; Voda/hidrosfera: splošno (kemijska spojina, topilo), sestava in lastnosti (naravna, pitna, mehka, trda), kroženje vode, onesnaževanje, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja; Prst: kmetijstvo in prehrana človeka, onesnaževanje.

Osnovna literatura:

• Osnovnošolski učbeniki za naravoslovje in fiziko; srednješolski učbeniki za fiziko.
• Priročniki za učitelje, učbeniki in delovni zvezki za naravoslovje v devetletni osnovni šoli.
• Kranjc, T., Razpet, N., Naravoslovje—fizikalne vsebine (v pripravi).
• Atkins, P. W. in sod. 1995. Kemija: zakonitosti in uporaba. TZS, Ljubljana

Dopolnilna literatura:

• Presek, Naravoslovna solnica, Spika, Proteus, Gea, Kemija v šoli.
• Brenčič, J., Lazarini, F.: Splošna in anorganska kemija. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1994
• Tišler, M. Organska kemija, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1982
• Baird, C.: Environmental Chemistry, -2nd ed, W.H.Freeman and Company, New York, 2003.

Dodatna literatura:

• The Physics Teacher.
• Varno delo v šolskem laboratoriju. Priročnik za učitelje in tehnike pri pouku naravoslovnih predmetov. 1999. DZS, Ljubljana.
• spletne strani: http://www.kemija.net/, http://www.kvarkadabra.net/, http://www.kemija.org/; http://www.kii.ntf.uni-lj.si/keminfo/

Cilji in kompetence:

Cilji:

• Študent/-ka spozna raznolikost naravnih pojavov, osvoji temeljne zakonitosti nežive in žive narave, spozna njuno soodvisnost in spremenljivost, spozna nekatere sodobne znanstvene dosežke v naravoslovju in povezave naravoslovja z drugimi človekovimi aktivnostmi (npr. uporaba modernih tehnologij, industrijska proizvodnja, izkoriščanje ekološko neoporečnih virov energije). Ob tem spozna aktivno in odgovorno vlogo človeka pri spoznavanju in izkoriščanju naravnih virov in pri vsakdanjem poseganju v okolje ter tako razvije odgovoren odnos do okolja in do varovanja narave.
• Študent/-ka ponovi znanja iz fizike in kemije, potrebna za izvajanje predmeta Didaktika naravoslovja.
• Študent/-ka razrednega pouka se usposobi za pravilno poučevanje fizikalnih in kemijskih vsebin prvih petih razredih devetletke, spozna posebnosti proučevanja naravoslovnih ved (npr. opazovanja, izvajanje poskusov, delo z merilnimi instrumenti, delo s kemikalijami, terensko delo, varstvo narave, ipd.), dobi osnove za kasnejše učenje in poučevanje v primerni šolski učilnici in v naravi ter se seznani z eksperimentalnim delom ter s pravili o varnem delu.

Splošne kompetence:

Študent/-ka pridobi:

• sposobnost opisovanja in razlaganja pojavov v slovenskem jeziku in pravilne uporabe strokovne terminologije,
• sposobnost prilagoditve znanj in razlage razvojni stopnji učencev,
• sposobnost učinkovitega komuniciranja z učiteljem in ostalimi študenti, razvijanja pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učiteljem in med študenti,
• sposobnost sintetično-analitičnega mišljenja in sposobnost reševanja problemov ter fleksibilne uporabe znanja v praksi,
• avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost,
• splošno razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki svojega in drugih strokovnih in znanstvenih področij,
• iniciativnost/ambicioznost, vrednoto stalnega osebnega strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja

Predmetnospecifične kompetence:

Študent/-ka:

• je sposoben/-na razvijati naravoslovno mišljenje, se zaveda veljavnosti naravnih zakonov, zna pravilno povezati vzrok in posledico pri naravnih pojavih,
• zna izvesti opazovanja ter načrtovati in izvesti preproste poskuse, povezane z naravoslovnimi vsebinami,
• zna povezovati vsebine predmeta z nenaravoslovnimi vsebinami,
• zna kritično vrednotiti naravoslovno literaturo, namenjeno otrokom,
• je sposoben/-na poiskati in uporabljati strokovno literaturo.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent(-ka):

• pozna, razume in zna uporabljati fizikalne in kemijske koncepte, ki mu omogočajo razlago naravnih pojavov v neživi in živi naravi,
• je usposobljen zbirati in urejati podatke, jih grafično prikazati ter na tej osnovi potegniti sklepe,
• pozna in razume prepletenost fizikalnih in kemijskih vplivov na neživo in živo naravo ter načela varstva okolja,
• je usposobljen za eksperimentalno in terensko delo,
• pozna pristope za reševanje problemsko zasnovanih nalog,
• zna uporabljati IKT (npr. elektronsko tablo) in druga didaktična sredstva ter predmete iz vsakdanjega življenja.

Uporaba:

Študent(-ka):

• je sposoben uporabiti svoje naravoslovno znanje pri reševanju enostavnih problemov in pri razlagi pojavov in poskusov,
• je sposoben uporabiti svoje znanje pri razlagi okoljskih problemov in pristopov pri varovanju okolja,
• povezuje različne naravoslovne vsebine med seboj in z nenaravoslovnimi predmeti.

Refleksija:

Študent(-ka):

• zna ovrednotiti lastno razumevanje naravoslovnih pojmov in izkušenj v praksi
• zna kritično ovrednotiti skladnost svojega ravnanja z varovanjem okolja
• uporablja različne metode za refleksijo (dnevnik, razstava, vprašalnik, portfoljo…).

Metode poučevanja in učenja:

• predavanja;
• seminarji;
• laboratorijske vaje;
• terenske vaje;
• samostojni študij literature;
• konzultacije.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

• Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
• uspešno opravljene terenske in laboratorijske vaje - seminar;
• izpit.

20 %,

80%.

Reference nosilca / Lecturer's references:

doc. dr. Nives Kovač:

1. FAGANELI, Jadran, OGRINC, Nives, KOVAČ, Nives, KUKOVEC, Katja, FALNOGA, Ingrid, MOZETIČ, Patricija, BAJT, Oliver. Carbon and nitrogen isotope composition of particulate organic matter in relation to mucilage formation in the Northern Adriatic sea. Mar. Chem.. [Print ed.], 2009, vol 114, str. 102-109, doi: http://dx.doi.org/10.1016/j.marchem.2009.04.005. [COBISS.SI-ID 22579239]
2. TURK, Valentina, HAGSTRÖM, Åke, KOVAČ, Nives, FAGANELI, Jadran. Composition and function of mucilage macroaggregates in the northern Adriatic. Aquatic microbial ecology, 2010, vol. 61, št. 3, str. 279-289, doi: 10.3354/ame01447. [COBISS.SI-ID 2292815] tipologija 1.06 -> 1.01
3. FAGANELI, Jadran, MOHAR, Bojana, KOFOL, Romina, PAVLICA, Vesna, MARINŠEK, Tjaša, ROZMAN, Ajda, KOVAČ, Nives, ŠURCA VUK, Angela. Nature and lability of northern Adriatic macroaggregates. Mar. drugs, 2010, vol 8, str. 2480-2492. http://www.mdpi.com/1660-3397/8/9/2480/pdf. [COBISS.SI-ID 2258511]
4. KOVAČ, Nives. Izbrane vsebine iz kemije morja : pomožno študijsko gradivo. Piran: MBP NIB, 2010. 60 str. [COBISS.SI-ID 2221135]
5. KOVAČ, Nives. Pojav "sluzenja morja" : pomožno študijsko gradivo. Piran: MBP NIB, 2010. 1 el. optični disk (CD-ROM). [COBISS.SI-ID 2220879]

doc. dr. Tomaž Kranjc:

1. KRANJC, Tomaž, PETERNELJ, Jože, KOZAK, Jernej. The rate of heat flow through a flat vertical wall due to conjugate heat transfer. Int. j. heat mass transfer. [Print ed.], februar 2010, letn. 53, št. 5/6, str. 1231-1236, ilustr. http://www.sciencedirect. com/science?_ob=MImg&_imagekey=B6V3H-4XV2JG3-1-2C&_cdi=5731&_user=4776866&_orig=browse&_coverDate=02%2F28%2F2010&_sk=999469994&view=c&wchp=d GLzVlz-zSkWA&md5=f87bf940a98b3fd74ed7398a5f023e3e&ie=/sdarticle.pdf, doi: 10.1016/j.ijheatmasstransfer.2009.10.004. [COBISS.SI-ID 4864865]
2. KRANJC, Tomaž, PETERNELJ, Jože. Heat flow in composite rods : an old problem reconsidered. Int. j. heat mass transfer. [Print ed.], apr. 2011, letn. 54, št. 9-10, str. 2203-2206, ilustr., doi: 10.1016/j.ijheatmasstransfer.2010.11.021. [COBISS.SI-ID 5310305]
3. KRANJC, Tomaž. Planet - kaj je to?. Fiz. šoli, november 2006, letn. 12, št. 1, str. 18-24, ilustr. [COBISS.SI-ID 6953801]
4. KRANJC, Tomaž. Nihanje deske na hlodu. Fiz. šoli, maj 2007, letn. 12, št. 2, str. 9-19, ilustr. [COBISS.SI-ID 7065673]
5. KRANJC, Tomaž, LAKNER, Mitja. Nekaj o mavrici. Fiz. šoli, december 2007, letn. 13, št. 1-2, str. 8-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 999548]
6. KREGAR, Aleksander, KRANJC, Tomaž. Praktikum iz fizike. (5. ponatis). V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo, 2007. 138 str., ilustr. ISBN 978-86-7735-040-6. [COBISS.SI-ID 235655424]