Andragogika/Izobraževanje odraslih in razvoj kariere

S študijskim programom »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« želimo usposobiti strokovnjaka, ki bo usposobljen za izvajanje različnih vlog na področju izobraževanja odraslih in kariere, in sicer:

• strateg razvoja izobraževanja odraslih in kariere,
• vodja izobraževalne enote v organizaciji,
• projektni manager za izobraževanje odraslih in kariere,
• načrtovalec, organizator in evalvator vzgojno-izobraževalnega procesa izobraževanja odraslih,
• animator,
• svetovalec in mentor za izobraževanje odraslih in kariere ter predavatelj. 

Diplomanti študijskega programa »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« bodo sposobni povezati in uporabiti pridobljene kompetence v novih kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se tesno povezujejo tri sestavine: kognitivna (znanje in razumevanje), konativna (stališča in vrednote) in akcijska (spretnosti in zmožnosti). Glede na navedeno bodo temeljni cilji magistrskega študijskega programa »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« naslednji:

1. Kognitivni cilji:

• kritično razumevanje sodobnih spoznanj o družbenih, ekonomskih in personalnih vidikih izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• poznavanje dejavnikov in sodobnih oblik izobraževalnih in kariernih procesov v organizacijah;
• poznavanje orodij za razvijanje in izvajanje projektov na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• poglobljeno poznavanje metod planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja izobraževanja;
• poznavanje metod odkrivanja potreb po novem znanju in oblik svetovanja odraslim;
• poznavanje sodobnih pristopov in metod učenja v izobraževanju odraslih.

2. Konativni cilji:

• ozaveščanje o pomenu vseživljenjskega učenja za družbeni, ekonomski in individualni razvoj;
• razvijanje odgovornosti za razvoj izobraževanja in kariere odraslih (v organizacijah);
• usposobljanje za timsko delo (poučevanje) in sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu;
• razvijanje sposobnosti identificiranja potreb specifičnih ciljnih skupin po izobraževanju in razvoju kariere;
• ozaveščanje o različnih okoliščinah, v katerih se lahko učenje izvaja, in različnih vlogah udeležencev učnega procesa;
• ozaveščanje o pomenu stalnega (strokovnega) izpopolnjevanja in osebnostnega razvoja, s pomočjo refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj.

3. Akcijski cilji:

• razvijanje spretnosti za samostojni teoretični študij in empirično raziskovanje fenomena učenja odraslih in razvoja kariere;
• razvijanje organizacijskih in vodstvenih spretnosti v izobraževanju odraslih;
• razvijanje novih spretnosti za samostojno reševanje praktičnih in teoretičnih problemov na področju učenja odraslih in razvoja kariere;
• razvijanje zmožnosti kakovostnega načrtovanja, organiziranja in evalviranja vzgojno-izobraževalnega procesa;
• obvladovanje postopkov in principov svetovalnega dela in načrtovanja ter izvajanja intervencijskih programov;
• razvijanje sposobnosti uporabe inovativnih metod, tehnik in oblik poučevanja za specifične učne skupine;
• usvojitev teoretičnih osnov in spretnosti s področja metodike izobraževanja odraslih.

Magistrski študijski program omogoča diplomantu, v skladu s sedmo stopnjo Evropskega ogrodja kvalifikacij (in KLASIUS-a), poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov novih ali spremenjenih okolišcin, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. 

Na podlagi opisa 7. stopnje kvalifikacij v Evropskem ogrodju kvalifikacij (in KLASIUS-a), Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev in temeljnih ciljev študijskega programa, bodo diplomanti študijskega programa »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« pridobili naslednje splošne kompetence:

 1. Znanje:

• sposobnost razumevanja družbenih, psiholoških, ekonomskih in pravnih temeljev;
• poznavanje sodobnih strategij učenja in poučevanja ter razvoja kariere;
• sposobnost uporabe znanja v praksi;
• zmožnost razvijanja in uresničevanja izvirnih idej.

2. Spretnosti:

• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
• razvijanje akademskih veščin za posredovanje, prenos, promocijo in objavo rezultatov znanstvenih raziskav;
• sposobnost razvijanja novih spretnosti na podlagi obstoječih znanj in izkušenj.

3. Osebne in strokovne kompetence:

      a) Avtonomija in odgovornost:

• avtonomnost in odgovornost pri strokovnem delu;
• organizacijske in vodstvene sposobnosti v delovnem kontekstu;
• sposobnosti vodenja (interdisciplinarne) delovne skupine;
• spretnosti o načrtovanju in upravljanju dejavnosti ter ocenjevanju storilnosti opravljenega dela.

      b) Učne kompetence:

• sposobnosti razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku;
• sposobnost razumevanja in avtonomnega usmerjanja učnega procesa in razvoja kariere;
• sposobnost razvoja zahtevnih kognitivnih spretnosti, povezanih z razvojno stopnjo posameznika;
• zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.

c) Sporazumevalne in socialne kompetence:

• razvijanje zavesti o pomenu komunikacije in kvalitetnih odnosov;
• sposobnost sodelovanja na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;
• sposobnost skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti;
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju.

d) Strokovne in poklicne kompetence:

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu ter izboljšanje kakovosti le tega z razvijanjem študijskih in raziskovalnih spretnosti;
• odprtost za nenehni poklicni razvoj;
• odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju;
• spoštovanje etičnih načel in zavezanost profesionalni etiki.

Diplomant bo strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje in izvajanje zahtevnih procesov in strokovnih opravil s področja izobraževanja odraslih in razvoja kariere. Sposoben bo prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju vzgojno-izobraževalnega ter kariernega procesa v različnih javnih in zasebnih organizacijah, na globalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

V skladu s prej omenjenimi cilji študijskega programa bodo diplomanti pridobilli naslednje predmetno-specifične kompetence:  

 1. Znanje:

• razumevanje sodobnih vidikov izobraževanja odraslih ter razvoja kariere;
• razumevanje psiholoških znanstvenih spoznanj o učenju in poučevanju ter razvoju kariere posameznika;
• poznavanje modelov managementa znanja;
• poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov in modelov izobraževalnega in kariernega svetovalnega dela.

 2. Spretnosti:

• usposobljenost za zaznavanje in reševanje sodobnih problemov vzgoje in izobraževanja ter razvoja kariere;
• usposobljenost za znanstveno-raziskovalno delo na področju teorije in prakse izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• usposobljenost za kreativno prikazovanje svojih lastnih ugotovitev in rezultatov raziskav na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• oblikovanje celovite ocene učnih potreb posameznika oziroma skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti.

3. Osebne in strokovne kompetence:

   a) Avtonomija in odgovornost:

• usposobljenost za sodelovanje pri odločanju in prevzemanje odgovornosti za razvoj izobraženja odraslih in razvoja kariere na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• razvijanje avtonomnosti pri iskanju rešitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• sposobnost vodenja ali usklajevanja (multidisciplinarnih) izobraževalnih skupin;
• sposobnost za samostojno načrtovanje, upravljanje in evalviranje projektov in izobraževalnih programov.

     b) Učne kompetence

• sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicen razvoj, motiviranost za supervizijske in intervizijske oblike dela;
• sposobnost organiziranja aktivnega in samostojnega učenja;
• usposobljenost za izvajanje svetovanja na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• poznavanje metodik izobraževanja odraslih;
• usposobljenost za uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v (ne)formalnih učnih situacijah in pri drugem strokovnem delu.

      c) Sporazumevalne in socialne kompetence:

• poznavanje in razumevanje socialnih procesov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju in razvoju kariere);
• analiziranje aktualnih socialnih norm in odnosov, povezanih z izobraževanje odraslih in razvojem kariere,  in izvajanje aktivnosti za njihovo razvijanje;
• razumevanje odnosov med izobraževalno institucijo in socialnim okoljem;
• razvijanje zavesti in spretnosti za konstruktivno medsebojno komunikacijo v vzgojno-izobraževalnem procesu in procesom razvoja kariere.

    d) Strokovne in poklicne kompetence:

• sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih in kariernih področij;
• poznavanje in uporaba samoevalvacije v vzgojno-izobraževalnem in kariernem procesu, z namenom izboljšanja lastnega dela;
• načrtovanje lastnega poklicnega razvoja na področju pedagoško-andragoškega dela;
• razvijanje identitete izobraževalca odraslih in svetovalca za razvoj kariere. 

Študijski program »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« je primarno namenjen študentom, ki so na prvi stopnji diplomirali iz edukacijskih ved, predšolske vzgoje, razrednega pouka, pedagogike, psihologije, sociologije in managementa. Ob upoštevanju določenih vpisnih pogojev pa se lahko vpišejo tudi ostali.

 V 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje »Andragogika« se lahko vpiše, kdor je zaključil:

• študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (edukacijske vede, predšolska vzgoja, razredni pouk, pedagogika, psihologija, sociologija in management);
• študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 12 kreditnih točk po ECTS iz predmetnih področij pedagogike in psihologije, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
• visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, sprejet pred 11. 6. 2004;
• drugi visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 12 kreditnih točk po ECTS iz predmetnih področij pedagogike in psihologije, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
• enakovreden študijski program v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa imajo prednost pri vpisu kandidati z višjo povprečno oceno zaključenega študija. 

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa druge stopnje »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« doseči 48 KT (80,0 %) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo na pristojno komisijo UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi KT.

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT (25,0 %). Študent prijavi temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Pristojna komisija UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT. 

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete. 

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študenti, ki so vpisani v 1. letnik, prijavijo temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika. Študenti, ki se vpišejo v 2. letnik po merilih za prehode, prijavijo teme do konca koledarskega leta, v katerem so se vpisali na študij.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Izobraževanje odraslih in razvoj kariere vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje.  Prehod je mogoč, če študijska programa:

• ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
• med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na magistrskem študijskem programu 2. stopnje Izobraževanje odraslih in razvoj kariere.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Izobraževanje odraslih in razvoj kariere.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Diplomanti magistrskega študija »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« se lahko zaposlijo v vseh ustanovah, ki se (ne)posredno ukvarjajo s procesi socializacije, vzgoje, učenja in izobraževanja odraslih. Prevzemajo lahko vodilne, razvojne, raziskovalne in upravne naloge na področju izobraževanja odraslih. Predvsem lahko opravljajo naloge na naslednjih delovnih mestih:

• svetovalec/svetovalka za kadrovanje in osebno ter poslovno uspešnost,
• svetovalec/svetovalka za poklicno izobraževanje, svetovalec/svetovalka za zaposlovanje, organizator/organizatorka izobraževanja zaposlenega osebja v zavodih in podjetjih,
• svetovalec/svetovalka in mentor/mentorica za izobraževanje odraslih in kadrovanje,
• vodja izobraževalno-kadrovskih enot v (ne)profitnih organizacijah,
• vodja strokovnega razvoja zaposlenih v (ne)profitnih organizacijah, projektni manager/managerka za področje izobraževanja odraslih in razvoj kariere ter
• predavatelj/predavateljica s področja izobraževanja odraslih in kariere.

V skladu s Standardno klasifikacijo poklicev se bo magister profesor andragogike lahko zaposlil na naslednjih delovnih mestih:

• 2351; strokovnjak/strokovnjakinja za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode,
• 2359; drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje,
• 1319; menedžer/menedžerka manjše družbe, 2412; strokovnjak/strokovnjakinja za kadre, analizo poklicnega dela ipd.,
• 3342; učitelji/učiteljice praktičnega pouka, organizatorji/organizatorke praktičnega pouka in sodelavci/sodelavke učitelja.

Magister profesor andragogike/magistrica profesorica andragogike ima licenčno izobrazbo, ki mu/ji daje možnost ustanavljanja zasebnih izobraževalnih ustanov za izobraževanje odraslih in profesionalni razvoj.