Inkluzivna pedagogika
Gibanje in komunikacija
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Gibanje in komunikacija
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: druga stopnja, magistrska
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 1., 2. ali 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
predavanja (P) | 30 | 1 | učitelj |
seminarji (SE) | 15 | 0,5 | učitelj ali asistent |
seminarske vaje (SV) | 15 | 0,5 | asistent |
laboratorijske vaje (LV) | 15 | 0,5 | asistent |
SKUPAJ | 75 | 2,5 |
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
seminarska naloga (PN) | 30 | 1 |
študij literature in virov (ŠL) | 30 | 1 |
priprava na izpit in izpit (PI) | 45 | 1,5 |
SKUPAJ | 105 | 3,5 |
Cilji in kompetence
15.Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- vpis v letnik.
16.Učni cilji predmeta in kompetence:
a.Cilji:
Študenti:
- spoznajo pomen giba za prvo komunikacijo,
- spoznajo razsežnost in zmožnost vključevanja neverbalne komunikacije
- seznanijo se z učenjem s posnemanjem,
- razvijajo zmožnost analize kvantitativnih in kvalitativnih gibov ter gibanja v komunikaciji
- spoznajo skupne značilnosti in razlike ter možnosti, ki jih gibanje nudi za medosebno in družbeno komunikacije,
- spoznajo značilnosti gibalne igre kot sredstva komunikacije,
- spoznajo in poglobijo znanja o ustvarjalnem gibu,
- seznanijo se s temeljnimi principi socializacije skozi gibalno aktivnost,
- ovrednotijo gibanje kot sredstvo inkluzije,
- seznanijo se z uporabo metod sproščanja v otroštvu (raztezne in dihalne vaje, gibanje in koincentracija, joga za otroke, ...).
b.Splošne kompetence:
- sposobnost prevzemanja odgovornosti za lasten poklicni razvoj in učenje,
- poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko in kodeksi,
- interdisciplinaren pristop k obravnavi otrok in sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij,
- sposobnost dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, izobraževanja, svetovanja in omogočanja podpore,
- sposobnost omogočanja napredovanja,
- razvijanje fleksibilnosti in tolerantnosti,
- sposobnost vrednotenja in kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja
- edukacije oseb s posebnostmi v razvoju in njihove inkluzije,
c.Predmetnospecifične kompetence*:
- zmožnost odkrivanja in prepoznavanja gibalnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
- razumevanje razvojnih gibalnih potreb in sposobnosti ter zmožnosti uporabe giba in gibanja kot sredstva izražanja in komunikacije
- sposobnost načrtovanja in izpeljave empiričnih raziskovalnih projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj,
- zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse gibalne/športne aktivnosti pri otrocih iz različnih fizičnih in socialnih okoljih.
- delo s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, educiranja, svetovanja in nudenja podpore pri vključevanju otroka v vsebine gibalne/športne aktivnosti,
Vsebina predmeta in literatura
17.Opis vsebine:
- gib in prva komunikacija,
- pomen in vloga neverbalne komunikacije v kognitivnem razvoju otroka
- učenje s posnemanjem,
- analiza kvantitativnih in kvalitativnih gibov,
- nevrofizološke in biomehanske osnove gibalnih vzorcev
- zaznavanje okolja in komunikacija od refleksnih gibalnih vzorcev preko elementarnih gibalnih vzorcev do stereotipov
- medosebna in družbena komunikacija,
- gibalna igra kot temeljno sredstvo komunikacije,
- ustvarjalni gib – od prvih hotenih gibov do skupinske kreacije,
- gibalna komunikacija kot osnova socializacije skozi gibalno aktivnost,
- gibanje/šport kot sredstvo inkluzije,
- metode koncentracije in sproščanja z gibanjem ter joga pri otrocih.
18.Literatura:
a.Osnovna literatura:
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007.
Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
b.Dopolnilna literatura*:
Vec, Tomaž (2005). Komunikacija – umevanje sporazuma. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Cotič, M., Zurc, J. in Pišot, R. (2007). Movement as a method of integrated teaching on the example of early teaching of mathematics. V: Kožuh, B. (ur.), Kahn, R. (ur.), Kozłowska, A. (ur.), Wolze, W. (ur.). New paradigms and methods in educational and social research. Los Angeles: University of California, 209–226.
Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram
Payne, H. (2003). Creative movement & dance in groupwork. Oxon: Speechmark.
Pišot, R. (2003). Gibalni razvoj otroka in njegova vloga v celostnem razvoju. V: Konda, B. (ur.). Pomen gibanja za razvoj otroka, (str. 82–90). Ljubljana: Fit Slovenija.
Schmidt, G. (2003). Začetni program joge za otroke. Ljubljana: Schlamberger P& J, knjižnja zbirka Zate
John Evans, Brian Davies, Jan Wright (2004): Body Knowledge and Control: Studies in the Sociology of Physical Education and Helath. Routledge.
Jackson, O.L., Meltzoff, A.N.& Decety, J. (2005). Neural circuts involved in imitation and perspective-talking. Neurolmage, 31 (1), 429-439.
19.Predvideni študijski dosežki:
a.Znanje in razumevanje:*
Študent:
- pozna pomen giba kot sredstva komunikacije,
- zna analizirati kvantitativne in kvalitativne gibe,
- zna ločevati med medosebno in družbeno komunikacijo,
- pozna pomen gibalne/športne aktivnosti za spodbujanje razvojnih potencialov, ciljev in socialne integracije posameznikov,
- pozna pomen gibalnih dejavnosti za socialno vedenje in osebnost otrok,
- razvija zmožnost empiričnega raziskovanja gibanja v povezavi s komunikacijo,
- razvija zmožnost seznanja drugih z lastnimi spoznanji o strategijah, metodah in načinih uporabe giba pri komunikaciji,
- ozavesti pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
- samostojno uporablja študijsko literaturo in razvija zmožnosti za lastno učenje na višjih ravneh.
b.Uporaba:*
Študent:
- je sposoben pridobivanja podatkov o vlogi in pomenu giba kot sredstva komunikacije s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
- zna seznanjati druge z lastnimi spoznanji ter zna sprejeti odzive nanje kot podlago za nadaljnje delo,
- samostojno uporablja študijsko literaturo,
- je sposoben identificirati, izbrati in uporabiti ustrezne gibalne/športne vsebine glede na zahteve in posebnosti otroka.
c.Refleksija:*
Študent:
- je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja,
- je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
- pri predmetu razvije moralno-etnični čut in čut do odgovornosti pedagoškega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na učenca,
- napreduje v svojem socialnem, čustvenem, moralnem in kognitivnem razvoju, s čimer utrdi temelje za kvalitetno delo z učenci, učitelji in starši.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji, delo na terenu (izvedba lastne empirične raziskave)
21.Načini preverjanja znanja:
- seminarsko delo (60% ocene),
- izpit (40% ocene).
Obe preverjanji znanja se ocenjujeta s številčno oceno.
Pogoji in viri
22.Delitev na skupine.*
- izdelava seminarskega dela samostojno ali v skupinah po dva do največ pet študentov.
23.Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; študijska literatura.
Športna dvorana/telovadnica.
Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.
24.Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*
- habilitirana visokošolska učitelja
- habilitiran visokošolski sodelavec
Evalvacija
25.Metode in oblika evalvacije.
- sprotni pogovori s študenti,
- pridobivanje pisnih (anonimnih) mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo) z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta,
- zunanja evalvacija s strani UP.
Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
Novice
9. jan. | Novice
Praznični inkluzivni ples
Ob zaključku leta 2024 je na UP Pedagoški fakulteti potekal praznični inkluzivni ples, ki so ga v okviru projekta Erasmus+ FutureIDEA izvedli visokošolski učitelji in sodelavci izr. prof. dr. Vanja Kiswarday, asist. Maja Rejc in mag. Vid Lenard.
6. jan. | Novice
LIKOVNO OBARVANA DOBRODELNA AKCIJA »Barve so moje misli, čopič so moje besede, platno so moji spomini«
Namen akcije je zbrati čim več akrilnih in akvarelnih barv, lesenih barvic, slikarskih platen, risalnih listov in čopičev, ki bodo podarjeni domovom za starejše po Sloveniji.
Dogodki
17. jan. - 18. jan. | Dogodek Koper