Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016
Različnosti v procesih učenja I.
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Različnosti v procesih učenja I.
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
Predavanja (P) | 30 | 1 | Učitelj |
Seminarji (SE) | 15 | 0,5 | Učitelj ali sodelavec |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
Seminarska naloga (SN) | 30 | 1 |
Izpit in priprava na izpit (PI) | 15 | 0,5 |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- vpis v letnik.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/ka spozna paradigmo inkluzivne pedagogike ter koncepte uresničevanja te paradigme.
Razume paradigmatske premike v edukaciji.
Zna prepoznati in upoštevati različnost otrok v procesu vzgoje in izobraževanja.
Je usmerjen/a na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnost drugih
Razvija pozitivna pričakovanja, povezana z razvojnimi potenciali, cilji in socialno integracijo drugačnih.
b. Splošne kompetence:
- Zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov s strokovnega področja
- Zmožnost izbire in uporabe različnih strategij, pristopov in metod dela z različnimi
c. Predmetnospecifične kompetence:
- Izhaja iz vrednot socialne inkluzije in neguje zmožnosti vsakega otroka/učenca
- Dela z otrokom/učencem kot posameznikom in ga podpira v razvoju udeleženega in aktivnega člana skupnosti
- Je usmerjen na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnost drugih
- Zmožen je interdisciplinarno prepoznavati in razumevati raznolikosti v vzgojno izobraževalnem prostoru
- Je avtonomen/na pri svojem delu in pri sprejemanju odločitev, ki so povezane z delom z drugačnimi otroki
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Filozofsko etične predpostavke za inkluzivno kulturo in paradigmo
- etika v vzgoji in izobraževanju
- pravičnost in enake možnosti v heterogenem vrtcu/šoli
Raznolikost in posebne potrebe otrok
- gradnja inkluzivne šolske kulture
- koncepti in pojmovanja različnosti pri otrocih
- širši koncept pojmovanja otrok s posebnimi potrebami
- od integracije do inkluzije – teorije in koncepti
- modeli uresničevanja inkluzivne paradigme
- faktorji, ki določajo področje specialne edukacije
- strokovno zagovorništvo
- refleksija procesov inkluzivne prakse
- Oblike prilagoditve in strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami v oblikah inkluzivne edukacije
- administrativne podlage, normativi
- oblike prilagoditve in pomoči
- podporne oblike in dejavniki
- starši kot partnerji
- evalvacija ustreznosti programov
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Peček, M., Lesar, I. (2006): Pravičnost slovenske šole : mit ali realnost. Ljubljana : Sophia.
Kroflič,R.( 2003): Etika in etos inkluzivne šole/vrtca, Sodobna pedagogika 54- posebna izdaja, Ljubljana
Opara,B.(2007): Od učljivosti do inkluzivne paradigme, Šolsko polje l.8 št.3/4, Ljubljana, Pedagoški inštitut
Opara,B. (2005): Vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, Centerkontura, Ljubljana
b. Dopolnilna literatura:
Magajna,L. et al (2006): Koncept dela Učne težave v osnovni šoli, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ljubljana
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport
c. Dodatna literatura:
Taylor L.R. et al (1995): Exceptional Children, Singular Publishing Group,INC, San Diego-London
19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent-ka pozna in razume bistvo in koncepte inkluzivnega procesa vzgoje in izobraževanja.
Pozna bio-psiho-socialne pogoje in dejavnike razvoja otroka
Razume in sprejema dejstvo, da je vsak otrok unikaten in da je potrebno to upoštevati v procesu vzgoje in izobraževanja
b. Uporaba:
Študent/ka zna prepoznati individualne posebnosti vsakega otroka.
Zna uporabiti različne strategije, metode in načine dela, s katerimi upošteva individualne značilnosti otroka
Zna razlikovati drugačne- različne otroke od otrok s posebnimi potrebami in jim prilagoditi metode in načine dela
c. Refleksija:
Študent-ka zna kritično ovrednotiti svoja spoznanja in odločitve ter kritično presojati tako oncene, strategije kot vsakokratno delo z otroki
Sposoben je inkluzivno paradigmo uresničevati tako, da upošteva konkretne resurse in pogoje.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Poleg predavanj bo približno tretjina kontaktnih ur obsegalo problemsko orientirano učenje, ki se bo zaključilo z oddajo seminarske naloge
Temo seminarske naloge si bodo študentje izbrali sami v dogovoru z nosilcem predmeta. Pri tem bodo osvojeno teoretično znanje nadgradili s kritičnim ovrednotenjem določenega problema. Pri tem se bodo učili uporabljati strokovni jezik ter se učili iskati informacije iz različnih virov
21. Načini preverjanja znanja:
Znanje se preverja z ustnim izpitom študenta in z ovrednotenjem seminarske naloge, ki je predpogoj za pristop k ustnem izpitu. Seminarska naloge mora obsegati najmanj 1500 besed. Za pripravo seminarske naloge študent prejme navodila.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica z avdio vizuelno oprema
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta
1 habilitiran visokošolski učitelj
1 habilitiran visokošolski sodelavec
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
- sprotni razgovori izvajalca s študenti
- - anketa študentov ob zaključku izvajanja predmeta
- - analiza uspešnosti študentov pri preverjanju znanja
Učni načrt pripravila: doc. dr. Božidar Opara, mag. Rutar Sonja
Novice
20. nov. | Novice
Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.
19. nov. | Novice
Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru
V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.
15. nov. | Novice
Dan eksperimentov na UP PEF
Dogodki
20. nov. - 22. nov. | Dogodek Koper
Študij v Sloveniji
20. nov. - 2. dec. | Dogodek Koper
Jože Ciuha: Razstava risb in grafik
21. nov. | Dogodek Koper