Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016
Znanstvena besedila
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Znanstvena besedila
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
Predavanja (P) | 30 | 1 | Učitelj |
Seminarji (SE) | 15 | 0,5 | Učitelj ali sodelavec |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
Seminarska naloga (SN) | 30 | 1 |
Izpit in priprava na izpit (PI) | 15 | 0,5 |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- vpis v letnik.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Cilji predmeta Znanstvena besedila so,
- da študent/-ka nadgradi predvsem pisno sporazumevalno zmožnost, in sicer s spoznavanjem zakonitosti pragmatike in besediloslovja, kot jih predstavljajo tuji in slovenski raziskovalci;
- da kritično razčlenjuje znanstvena besedila in ugotavlja njihovo strukturo, izbor izraznih sredstev, diskurzivno vrednost;
- da usvoji tvorjenje takega besedila (znanstveni aparat, sinopsis, kulturni besedilni vzorec problem-rešitev, razlaganje, definiranje, razvrščanje, utemeljevanje, razpravljanje, rabo ponazarjalnega gradiva, navajanje in citiranje, povzemanje).
b. Splošne kompetence:
- Zmožnost natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe strokovnega jezika.
- Utrjevanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje zmožnosti za uspešno sporočanje s pomočjo znanstvenega besedila.
- Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
c. Predmetnospecifične kompetence:
- Zmožnost izbire ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja.
- Zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja.
- Zmožnost tvorbe znanstvenega besedila (magistrskega dela).
- Zmožnost preverjanja in uporabe pridobljenega znanja v praksi.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
- Osnovne značilnosti besedila in diskurza. (Besedilotvorni elementi: kohezivna sredstva:ponovne pojavitve: členitev po aktualnosti, tema – rema; razvijanje jedra; tematsko istovetenje kot značilnost znanstvenega izraza; parafraza, členek)
- Koherenca – pomen – smisel, enopomenskost (termini).
- Slovenski jezikoslovci o znanstvenih besedilih.
- Splošni kulturni vzorec problem – rešitev in njegova struktura.
- Izbor jezikovnega/znakovnega koda glede na besedilno vrsto.
- Tvorjenje znanstvenega besedila (magistrskega/doktorskega dela): znanstveni aparat, sinopsis, kulturni besedilni vzorec problem-rešitev, razlaganje, definiranje, razvrščanje, utemeljevanje, razpravljanje, rabo ponazarjalnega gradiva, navajanje in citiranje, povzemanje)
- Glagolski, samostalniški slog besedila.
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Osolnik Kunc, Viktorija (2007): Strokovno sporočanje z vidika razumljivosti. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.143-152.
Pisanski Peterlin, Agnes (2007): Raziskave metabesedilnosti v uporabnem jezikoslovju. Jezik in slovstvo 52 3-4. 7-19.
Starc, Sonja (2007): Struktura znanstvenega besedila in njegova zunanja členjenost, kot se kažeta v primerih besedil Jezika in slovstva. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.175-200.
Vogel, Jerca (2007): “Nestrokovnost” v primeru poljudnoznanstvenih besedil (pragmatično-funkcijski vidik). V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.125-142.
b. Dopolnilna literatura:
Bešter, Marja (1994): Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. V: Uporabno jezikoslovje 2. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 44-52.
Mikolič, Vesna (2007): Izrazi moči argumenta z vidika razumljivosti. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.153-162.
Starc, Sonja (2006): Besedilna matrica in struktura vzorca besedila problem – rešitev ter možnost njune uporabe pri analizi besedil v šolski praksi. Jezik in slovstvo 51/1. 33–52.
Toporišič, J. (1984): Slovenska slovnica. Pregledana in razširjena izdaja. Maribor, Obzorja.
c. Dodatna literatura:
Kranjc, Simona (2004): Besedni red, usvajanje prvega in učenje drugega/tujega jezika. V: Jezik in slovstvo XLIX/3–4. 145–158.
Kunst Gnamuš, Olga (1995): Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center diskurzivnih študij.
Nidorfer Brezar, Mojca (1997): Ilokucijsko dejanje zahteve. V: Posrednost in argumentacija v govoru. Ljubljana: Center za diskurzivne študije.
Halliday, M. A. K (2004): The Language of Science. London, New York: Continuum.
19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna osnovne zakonitosti besedila in razume njihovo interaktivnost.
b. Uporaba:
Pridobljeno vedenje uporabi za analizo in tvorbo znanstvenega besedila (magistrskega dela).
c. Refleksija:
Kritično presoja rabo izraznih sredstev (besednih in nebesednih) v znanstvenih besedilih in strukturo takih besedil.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Razlaga
Pogovor/ razprava
Delo z besedilom (analiza)
Iskanje virov
Tvorba besedila
e-izobraževanje
Oblike dela:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
21. Načini preverjanja znanja:
Pisni izpit, na katerem študent z odgovori odprtega tipa kritično presoja in teoretično utemeljuje praktične zglede.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor LCD, elektronska verzija jezikovnih priročnikov, znanstvene revije, dostop do korpusnih besedil FIDA ali Beseda.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta
- 1 habilitiran visokošolski učitelj
- 1 habilitiran visokošolski sodelavec
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
- Pogovor s študenti
- Anketa o kakovosti
- Analiza uspešnosti študentov
Učni načrt pripravila: doc. dr. Sonja Starc
Novice
3. dec. | Novice
Urbani laboratorij: Študentske delavnice in razstava
Projekt Obalnih galerij poteka od 13. decembra 2024 do 17. januarja 2025 v sodelovanju s študenti in študentkami 1. letnika oddelka za Vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (VUO).
2. dec. | Novice
Erasmus+ izkušnja v Brnu
Na povabilo dr. Helene Jedličkovez Osnovne šole Armenska v Brnu se je dr. Petra Furlan udeležila tedenske izmenjave v okviru programa mobilnosti Erasmus+.
30. nov. | Novice
Gostovanje doc. dr. Milana Milikića v okviru Erasmus+ mobilnosti na UP PEF
V tednu med 18. in 22. novembrom 2024 je na UP PEF v okviru programa Erasmus+ Mobility Agreement Staff Mobility for Teaching gostoval doc. dr. Milan Milikić, priznani strokovnjak s področja metodike pouka matematike, s Fakultete za pedagoške vede Univerze v Kragujevcu, Jagodina, Srbija.