Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Izražanje v umetnosti
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. mag. Tilen Žbona
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

Študent/-ka:

Študent širi in razvija nova znanja na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. Spoznava in osvoji načine raziskovanja v procesu načrtovanja, ustvarjanja in prenašanja metod dramske, lutkovne, likovne, glasbene, plesne ter AV-medijske dejavnosti v prakso in se usposablja za ustvarjanje novih idej pri vključevanju umetniških dejavnosti pri delu z otroki v zgodnjem obdobju. V teoriji in praksi se usposablja za kritično vrednotenje, spremljanje predstav, oddaj in drugih umetniških dogodkov ter se seznanja z njihovim vplivom na učenje in otrokov razvoj celovite osebnosti.

b. Splošne kompetence:

• Zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov iz strokovnega področja.
• Zmožnost ustvarjanja in izražanja pozitivnega odnosa in odgovornosti do kulture ter občutljivosti do umetnosti.
• Zmožnost načrtovanja in izpeljave projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj v različnih oblikah.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Poglobljeno poznavanje in razumevanje komunikacijskih konceptov ter zakonitosti jezikov različnih umetnosti.
• Poznavanje sodobnih pristopov in strategij pri vodenju in izvajanju različnih dejavnosti v umetnosti.
• Zmožnost preizkušanja inovativnih pristopov ob upoštevanju sodobnih spoznanj in uporabi medijev ter zmožnost raziskovanja lastne prakse.
• Kritično spremljanje najnovejšega razvoja teorije in prakse na področju ustvarjanja, učenja in raziskovanja na različnih umetniških področjih v zgodnjem obdobju.
• Zmožnost reflektiranja in evalvacije ustvarjanja, učenja in raziskovanja z umetnostjo in skozi umetnost in možnosti spremembe prakse.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Teoretski pristopi k učenju, ustvarjanju in raziskovanju ter ustvarjalni in celostni proces pri obravnavanih različnih umetniških področjih v zgodnjem obdobju.
• Izrazna sredstva različnih umetnostnih jezikov, kritično vrednotenje, spremljanje dogajanja na kulturno-umetniškem področju ter možnosti za delo z otroki na kulturnem področju.
• Metodologija načrtovalnega procesa za reševanje likovnih nalog ter ustvarjalni proces od koncepta do refleksije.
• Dramske, lutkovne, likovne, glasbene, plesne ter AV-medijske dejavnosti z namenom razvijanja kreativnosti, domišljije, inovativnosti, tolerance v kulturni raznolikosti in multikulturni skupnosti.
• Povezovanje različnih umetniških vsebin in problemov z drugimi predmetnimi področji v predšolskem obdobju.
• Priprava publike na kritično spremljanje umetniških dogodkov.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

Arnheim, R. (2004). Art and Visual Perception. A Psychology of Creative Eye. Los Angeles, London, Berkeley, University of California Press.

Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.

McCaslin, N., (2006). Creative drama in the classroom and beyond. Boston: Pearson Education.

Cox, Maureen V. (2005). The pictorial world of the child. Cambridge University Press, Cambridge.

Kroflič. R. (ur.) (2007). Umetnost v sodobnih konceptih splošne izobrazbe. Sodobna pedagogika, 2, 6 – 164.

Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Debora, Ljubljana.

b. Dopolnilna literatura:

Cankar, I. (1995). Uvod v likovno umetnost, sistematika stila. Slovenska matica, Ljubljana.

Krušič, V. (ur.) (2007). Igram se, a učim! Zagreb: HCDO.

O'Toole, J. (2006). Doing Drama Research. CITY EAST QLD: Drama Australia.

c. Dodatna literatura:

Brnik, S., Hudoklin Š., V., Štular, H. (1979). Likovna umetnost. Leksikoni Cankarjeve založbe.

M. Kline, T. Kamin ( 2005). Osnove vizualnega komuniciranja, zbirka izbranih člankov. FDV, Ljubljana.

Road Map for Arts Education. (2006). The World Conference on Arts Education. Building Creative Capacities for 21st Century. Lisbon: UNESCO.

Research in Drama Education. Journal. (revija za raziskave v dramski

pedagogiki).Routlidge.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:

Študent/-ka:

• Pozna didaktične koncepte različnih umetniških področij in razume njihove učinke na vzgojo in razvoj posameznikovih potencialov.
• Pozna različne metode raziskovanja (opazovanja, spremljanja in vrednotenja) na različnih umetniških področjih umetnosti v vzgoji.
• Razume pomen povezovanja v različnih umetnostnih jezikih z drugimi področji kurikula in s širšim okoljem.

b. Uporaba:

Študent/-ka:

• Uporabi in povezuje izrazna sredstva različnih umetnostnih področij.
• Metode raziskovanja različnih umetnosti v vzgoji uporabi pri obravnavi raziskovalnih problemov s področja lutkovnega/dramskega, likovnega, glasbenega, plesnega ter AV-medijskega ustvarjanja.
• Znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in drugih raziskovalnih nalogah.

c. Refleksija:

Študent/-ka:

• Reflektira strokovne in znanstvene prispevke s področja učenja, ustvarjanja in raziskovanja na področju različnih umetnosti.
• Reflektira in vrednoti lastne dosežke
• Reflektira in evalvira uporabo metode učenja, ustvarjanja v različnih umetnostnih jezikih na drugih predmetnih področjih.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, diskusija, individualno ali skupinsko delo, metoda demonstracije, problemsko učenje, seminarji, konzultacije, vaje, lutkovne, gledališke, individualne naloge, samostojni študij literature, sodelovalno učenje, metode učenja in poučevanja z umetnostjo in skozi umetnost; obiski predstav; spremljanje dogodkov in delavnic kulturnih ustanov in zavodov, portfolio.

21. Načini preverjanja znanja:

• raziskovalna seminarska naloga (70%) z zagovorom
• projekt za publiko/s publiko z zapisano refleksijo (25%) ali spremljanje in evalviranje projekta v kulturno instituciji, vrtcu, zavodu, šoli
• portfolio.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine

Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• učilnica z AV opremo, IKT opremo, didaktično opremo
• učilnica za praktične (likovne) aktivnosti.
• lutkovni oder
• delavnica za izdelavo lutk ter možnostjo obdelave materialov
• primeren prostor (telovadnica, studio, oder) za izvedbo gledaliških delavnic
• predmet se izvaja v povezavi s terenskim delom, ki vključuje obiske kulturnih prireditev, gledaliških, lutkovnih, filmskih delavnic.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti
• Anketa o kakovosti
• Analiza uspešnosti študentov

Učni načrt pripravile: doc. dr. Gabriela Beatriz Tomšič Čerkez, doc. dr. Bogdana Borota, viš. pred.mag. Helena Korošec, asist. Eda Patru