Zgodnje učenje in poučevanje

Temeljni cilji programa so študentom omogočiti:

• spoznavanje, kritično analizo ter mednarodno primerjavo teoretičnih in metodoloških konceptov ter strategij raziskovanja vzgoje in izobraževanja z namenom usvajanja in razvijanja novega znanja,
• spoznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti in posebnosti v zgodnjem razvoju otroka, v kontekstu socio-kulturnih dejavnikov,
• raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom posameznikov ali pedagoških inštitucij,
• razvijanje kritičnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti za reševanje teoretičnih in profesionalnih izzivov,

in jih usposobiti:

• za vodenje zahtevnejših znanstveno-raziskovalnih projektov s področja zgodnjega učenja in poučevanja,
• za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja,
• za kritično analizo in razvoj etičnih in socialno občutljivih načel raziskovalnega in strokovnega ravnanja.

Po opravljenih študijskih obveznostih študijskega programa 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje doktorant pridobi:

• zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti,
• zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost),
• zmožnost sodelovanja ter zmožnosti vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela,
• zmožnost kritičnega razumevanja konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k analiziranju in reševanju pedagoških izzivov,
• zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• zmožnost etičnega profesionalnega ravnanja, znanstvenega raziskovanja ter medkulturnega spoštovanja,
• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala,
• zmožnost razvijanja kulture bivanja s spoštljivim odnosom do narave in psiho-fizičnega zdravja za človeka.

Navajamo le nekatere predmetno-specifične kompetence, ostale pa so navedene pri posameznih učnih načrtih:

• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala;
• razvijanje sposobnosti kritične izbire raziskovalnega pristopa ter kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
• zmožnost upoštevanja etičnosti in odgovornosti pri raziskovanju vzgojne in izobraževalne prakse ter vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
• razvijanje sposobnosti za načrtovanje, izvajanje in evalviranje individualiziranih pristopov k učenju in poučevanju;
• zmožnost razumevanja medkulturnosti in demokratičnosti skozi zgodnje učenje in poučevanje družboslovja;
• zmožnost razumevanja področja otrokovega gibalnega razvoja ter spremljanja in vrednotenja procesov psihomotoričnega učenja otrok;
• zmožnost uporabe načel dinamičnega spremljanja učnega potenciala v izobraževanju;
• zmožnost inovativnosti in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev teoretičnih in praktičnih problemov na področju zgodnjega učenja in poučevanja naravoslovja;
• zmožnost komuniciranja ter ustrezne rabe komunikacijskih virov in informacijsko-komunikacijske tehnologije;
• zmožnost kritične refleksije in razumevanja medijske sporočilnosti ter vpliva medijev na otrokov razvoj;
• zmožnost kritičnega presojanja razvojno-psiholoških teorij, konceptov otroštva ter zgodnjega učenja in poučevanja;
• zmožnost evalvacije učinkov neformalnega in formalnega poučevanja v zgodnjem otroštvu;
• zmožnost razumevanja tehnične pismenosti in inovativnosti v zgodnjem otroštvu;
• zmožnost razvijanja matematične pismenosti ter matematičnih pojmov in konceptov;
• zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja,
• raziskovanje psihosocialnih, sociokulturnih in socioekonomskih dejavnikov vključevanja raznovrstnih učnih okolij v zgodnje učenje in poučevanje ter v profesionalno učenje vzgojitelja/učitelja.

V doktorski študijski program Zgodnje učenje in poučevanje na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

• študijski program 2. stopnje;
• dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004);
• študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami. 

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

• povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
• ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %). 

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

Študent se lahko vpiše v drugi letnik študijskega programa tretje stopnje Zgodnje učenje in poučevanje, če doseže vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti iz prvega letnika mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.
Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika in doseženih vsaj 48 KT (80 %) od 60 KT drugega letnika študijskega programa ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Vse manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.
Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.
Študijski program je individualno zasnovan in ne predvideva tutorskega svetovanja in usmerjanja. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem študent sodeluje z mentorjem.
Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete. 

Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 KT, tj. opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno raziskovalno delo, opravljene obveznosti pri posameznih predmetih in uspešen zagovor doktorske disertacije. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.

Priprava in zagovor doktorske disertacije
Priprava disertacije je povezana predvsem z individualnimi konzultacijami študenta z mentorjem. Disertacija je avtorsko znanstveno-raziskovalno delo, s katerim študent doktorskega študija dokaže, da poglobljeno obvlada teoretske in metodološke koncepte, da je usposobljen za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev. Izdelano doktorsko disertacijo pregleda komisija, ki jo imenuje fakulteta.
Celoten postopek ureja Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent objaviti vsaj en izvirni znanstveni članek.
Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije doktorant/ka prejme diplomo, ki je javna listina.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje  vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega podiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:

• ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
• med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu, neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Doktorski študijski program 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja zgodnjega otroštva, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi in drugih situacijah, v povezavi z otroki, ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje.
Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna in humanistična znanja s področja zgodnjega otroštva in so usposobljeni za znanstveno-raziskovalno delo.

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno.

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so navedeni na osnovi Standardne klasifikacije poklicev (SKP-v2):

• 1210 Direktorji/direktorice in člani/članice uprave družbe
• 2310 Strokovnjaki/strokovnjakinje za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje
• 2311 Višješolski predavatelji/višješolske predavateljice
• 2340 Strokovnjaki/strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami
• 2351 Strokovnjaki/strokovnjakinje za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode
• 2359 Drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje
• 2451 Pisatelji/pisateljice, novinarji/novinarke ipd.