Izobraževanje

Cilj univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika je usposobiti strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja, s kakovostnim in širokim poznavanjem družboslovno-humanističnih področij.

S študijskim programom Pedagogika bomo študentom zagotovili:

• temeljno razgledanost in osnovo za nadaljnji razvoj na različnih področjih (profesionalni, osebnostni itd.),
• prepoznavanje aktualnih problemov na področju vzgoje in izobraževanja ter aktivno sodelovanje pri njihovem reševanju,
• uvajanje v poznavanje znanstvenih in strokovnih virov ter njihovo spremljanje in kritično ovrednotenje,
• kakovostna in sodobna temeljna znanja, spretnosti in sposobnosti s področja vzgoje in izobraževanja in
• usposobljenost za kritično, reflektivno in inovativno delovanje in sodelovanje z okoljem.

Po zaključenem študijskem programu pridobi diplomant/ka naslednje splošne kompetence:

• usposobljenost za uporabo teoretičnega znanja pri reševanju strokovnih in delovnih problemov v različnih okoljih in na različnih funkcijah,
• kritičnost in odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela,
• usposobljenost za ustrezno interakcijo z delovnim in družbenim okoljem ter aktivno sodelovanje v timu,
• sposobnost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije,
• usposobljenost za osnovno raziskovalno delo,
• inovativno razmišljanje in delovanje v delovnem in družbenem okolju,
• izoblikovana zavest o nujnosti vseživljenjskega učenja in kariernega razvoja, prepoznavanje in prevzemanje pobud za lastno učenje in karierni razvoj,
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

Poleg zgoraj naštetih bo diplomant/ka pridobil/-a tudi naslednje splošne kompetence:

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje:

• obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
• učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
• razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
• prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
• učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
• razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
• razvijanje socialnih veščin učencev,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
• oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
• oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
• uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
• zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti:

• dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
• uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
• obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
• učinkovito vodenje učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranje oddelčnega učiteljskega zbora,
• sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

Po zaključenem študijskem programu bo diplomant pridobil naslednje predmetnospecifične kompetence:

• obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
• vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij,
• razvijanje sposobnosti za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
• obvladovanje temeljnih znanj za delo na področju profesionalnega razvoja ter organizacije in razvoja kadrov,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do učečih in spoštovanje njihove socialne, kulturne, jezikovne in religiozne identitete,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
• prepoznavanje učečih s posebnimi potrebami in prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
• uporabljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vzgojno-izobraževalnem delu,
• sodelovanje s strokovnimi delavci in različnimi inštitucijami,
• usposobljenost za preprostejše raziskovanje v vzgoji in izobraževanju,
• poznavanje predpisov, ki urejajo delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov in
• samoopazovanje in samovrednotenje svojega dela in vrednotenja učnega procesa.

(Podrobneje so predmetnospecifične kompetence navedene v posameznem učnem načrtu.)

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Pedagogika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit enega od maturitetnih predmetov, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu: 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

Kandidati iz točke b) pa bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk,
• uspeh pri izbranem maturitetnem predmetu: 30 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa 1. stopnje Pedagogika doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora zaključnega dela.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 ECTS vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila ECTS.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in opravi ter zagovarja diplomsko delo.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega dodiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:

• ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
• med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pedagogika.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Diplomant študijskega programa 1. stopnje Pedagogika se lahko zaposli v poklicih, ki se prvenstveno izvajajo v:

• vzgojno-izobraževalnih organizacijah,
• vzgojno-varstvenih organizacijah,
• ustanovah za delo z mladostniki,
• ustanovah za delo s starejšimi,
• raziskovalnih in kulturnih institucijah,
• podjetjih, društvih in medijih.

Študijski program prvenstveno odraža zaposlitvene potrebe negospodarstva, vendar ker je profil diplomantov širok, se lahko ti zaposlijo tudi v gospodarstvu. Usmeritve na drugi stopnji bodo omogočale diplomantom zaposlitev v različnih vzgojno-izobraževalnih institucijah, drugih inštitucijah in organizacijah za preprečevanje ogroženosti in za podporo in pomoč skupinam, ki potrebujejo svetovanje in pomoč; zaposlitev v gospodarstvu za vzpodbujanje in razvoj strategij in oblik izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev ter njihovega poklicnega in kariernega razvoja s ciljem izboljšati njihovo kvaliteto življenja in kvaliteto dela.